Na razpotju poti,
Nad sivino vsakdana,
Nad ostanki meglenega jutra.
Tu stojim...
In vdihavam sveži zrak,
Srkam sončne žarke,
Ki bodejo skozi zaspane meglice.
Tu stojim...
S pogledom na Goro,
Sramežljivo zasneženo,
Polomljeno, ranjeno.
In prisluškujem glasovom...
Ščebetu ptic, prebujanju jutra,
In vmes osamljeni potniki
Jok in cvilež nestrpnih Zajčkov.
Tu stojim...
In se veselim sonca,
Novega dne in ljudi v njem,
In hvalim Življenje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala, ker ste se ustavili pri meni, vaš komentar polepša dan.