To vprašanje me že dolgo spremlja...
In včasih pride odgovor, ko najmanj pričakuješ...
V trenutku, ko sem prebrala današnjo besedo, sem vedela...
Že lep čas je Tamala Zajčica moja MUZA!
S svojim veselim in hkrati žalostnim pogledom, s svojim smehom in obenem s solzicami, ki tako rade polzijo Po njenih ličkih, s prikupnostjo in nedolžno nagajivostjo, z milim izrazom in včasih s krempeljci in stisnjenimi zobmi, s svojim neukrotljivim in večkrat nerazumljivim čebljanjem, s svojimi skuštranimi kodrčki in včasih namazanimi ustnicami in nenazadnje kar s svojim temperamentom, mi v trzljaju očesa pričara celo mavrico čustev...
V hipu me s skrajnega roba žalosti povede do drugega skrajnega roba sreče...
Neverjetna je,...
...kot vsi ostali Zajčki...
Na fotografiji je v varnem atijevem naročju, kjer si tolaži zaradi odvzete igračke strto srce...
Moja MUZA
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala, ker ste se ustavili pri meni, vaš komentar polepša dan.