Uf na kaj vse pomislim, ko berem besedo mehak; na otroške dlani, na puhasti sneg, na topel, mehak pulover,... In spet je dan sam poskrbel za motiv. Saj pravim; ne boj se vprašati, odgovor vedno pride!
Pred leti smo se preselili na Sever. S seboj smo vzeli kar se nam je zdelo, da potrebujemo za spodobno življenje in se naselili v prijazni hišici. Hiška nas je popolnoma prevzela s svojo svetlostjo, prostornostjo, s preprostostjo in uporabnostjo. Švabi očitno vedo, kako se prijetno biva.
Ko sem prvi dan spekla kruh in se je prijeten vonj iz pečice razkadil naokrog po vseh prostorih, se je v hiški nekaj zgodilo; postala je domača.
In ta omamni vonj sveže pečenega kruha, je kakor da bi zmehčal tujino, zmanjšal razdaljo in razblinil domotožje, ki je morda naseljevalo kakšen skrit kotiček srca.
Od takrat vedno pečem kruh doma. Na prste obeh rok lahko preštejem kolikokrat smo ga kupili. Na današnjo soboto sem ga spekla celo več vrst; pirinega polnozrnatega, polnozrnatega, kmečkega in za posladek bele bagete, ki so mi uspele še posebno mehke.
Mmmmmmmmmm, res je bil MEHAK kruhek, kar topil se je in vidno izginjal v ustih najdražjih Zajčkov.
Bog požegnaj!
In lep pozdrav, Mojca!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala, ker ste se ustavili pri meni, vaš komentar polepša dan.