sreda, 22. januar 2014

22/365 Odkrito

Ko je narava tonila v zimsko spanje in so večeri postajali vse daljši, je dedi Zajec šel v svojo delavnico in ustvarjal.
Izza zaprtih vrat sta se slišala stružnica in kladivo. Koliko spretnosti in potrpežljivosti je bilo potrebno, da je iz navadnega, skrbno izbranega kosa lesa nastal čudovit izdelek.
Navadnim očem ne bo nikoli ODKRITO, koliko ljubezni je vlito v njegovo delo. Koliko lepih misli na obdarovane Zajčke in koliko vzdihljajev; "...da bi bili vsaj malo bližje..." je skrito tu...
Kakor da bi solze in bolečina gladile robusten kos lesa in ga spremenile v mehko, toplo obliko, da bi jo božal z dlanmi.
In potem nasmeh in zadovoljstvo, ko jim je, Zajčkovim vnučkom, ponosen in skromen poslal "kolače"...
Vse, prav vse je skrito v to delo.

Kdaj pa kdaj vzamem šatulje s police, jih obrišem, prestavim, odkrijem pokrovčke in pokukam vanje. Včasih me presenetijo z vsebino, včasih tu najdem kakšen izgubljen uhan, star oreh, razdrte koralde, špangice, včasih so pač prazne. Ko šatulje pridejo s police se Zajčkove deklice igrajo z njimi, skrbno čuvajo vsebino, si razkazujejo, barantajo, menjavajo, se kregajo... Mali Zajček pobalinček, pa z njimi enostavno kuha - največkrat kavico za mamico...
Potem, ko za nekaj časa oživijo, jih spet pokrijemo in postavimo nazaj.

Gledam te lepe šatulje in si mislim, kako so si različne; eni se pokrovček malo zatika, in če jo hočeš odpreti, ga moraš ravno prav zasukati in odkriti, druga ima natančno prilegajoče pokrivalo, tretja se odpira čisto narahlo, četrto pa samo malo potreseš in HOP! je že odkrita. Zanimivo je, da lahko le eno oko naenkrat gleda vanjo.

Različne so si, kot moji Zajčki; prva je zaprta vase, in se stežka odpre, drugi skrivnosti kar letijo skozi usta, tretja jih še niti ne zna skriti in četrti jih še ne pozna...

Kaj bi dala, da bi čez nekaj let imela v srcu mehanizme, ki bi vsako "šatuljo" posebej znali odpreti. Da bi vsak posebej znal in zmogel priti k meni, mi potiho in naskrivaj odkril pokrovček in v dlani nasul vsebine...
Kaj bi dala, da bi mi bilo vsake toliko časa dano ODKRITI skrivnosti njihovega srca!





         


2 komentarja:

  1. Čudovit zapis o prečudovitih otrocih in unikatnih umetninah. Prelepo

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala Asti, dedi Zajec je mojster...

    OdgovoriIzbriši

Hvala, ker ste se ustavili pri meni, vaš komentar polepša dan.