V nekem zelo prijaznem in čutečem delčku virtualnega prostora sem objavila naslov svojega bloga. Tam, v tem "kraju, času in prostoru" je tudi Dominika, zelo prijetna punca, od katere se lahko marsikaj naučim.
Pred dnevi mi je povedala, da ji je "moja" ideja o 365 dni fotografij zelo všeč, ter da se bo tudi sama lotila podobne naloge.
Ups! Zdaj sem pa v zadregi, sem pomislila. Ideja NI moja. Samo sodelujem...
In sem se spomnila, da sem v začetni vnemi povsem pozabila na pojasnilo, kako se je vse skupaj sploh začelo.
Ja, začelo in se po dveh tednih in pol še kar nadaljuje...
Prijateljica Jerneja je nekaj dni pred novim letom na svojo časovnico na FB strani prilepila povabilo
Naline.
V prvem trenutku me je zagrabilo in povleklo vase. In sem se brez besed pridružila.
Projekt se je pojavil kot nalašč zame. V ravno pravem trenutku. Že po nekaj dneh me je popolnoma osvojil; moje misli so dnevno prepletene z motivom, ki naj bi ga tisti dan fotografirali.
Poleg urjenja moje vztrajnosti, bom urila tudi pisanje in obujanje jezika iz zaprašenosti, ne nazadnje pa ima projekt še eno povsem nepredvidljivo posledico; sedaj sem dosti bolj dosegljiva, saj imam vedno polno baterijo v mobilnem telefonu in ga povsod nosim s seboj.
Tisti, ki ste me že kdaj hoteli doklicati pa ni in ni šlo, veste o čemu pišem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala, ker ste se ustavili pri meni, vaš komentar polepša dan.