Toda včasih se mi zgodi, da mi delo sploh ne gre od rok. Pravzaprav sploh ne morem začeti. Stvar mora enostavno dozoreti. Tako je bilo tudi z njo.
Preden sva zaplesali tihi ples v meditaciji, sem jo večkrat vzela v roke in dala nazaj. Razmotala in zamotala, prestavljala... Preveč idej v glavi je včasih ena sama nadloga, čas pa beži. Preveč idej in ena povsem očitna, po kateri kliče rdeča.
Nisem obupala. Na koncu sem trmasto vztrajala, delala, parala, in dokončala. Ukrotila sem jo!
Ko bi bilo tako enostavno ukrotiti in povezati nitke srca...
Če bi bilo tako preprosto prepletati nitke srca bi ta nitka izgubila svoj čar....tako pa čarobnost ostaja malo skrivnostna za vedno.In prav je tako.
OdgovoriIzbrišiČe skrivnosti vzamemo skrivnost, ni več skrivnost. Ja, vse za kar se ni treba tako močno truditi, nima posebne vrednosti, nima tistega čara...
OdgovoriIzbriši