Kako brezmejna je domišljija...
Kot mala punčka in še mnogo let kasneje sem pogosto slišala, da imam bujno domišljijo... Še danes je kdaj pa kdaj tako. Jaz ji pravim, da je pisana, barvita, ti ji rečeš. da je bujna...
Čas je moji domišljiji narisal patino, njeno brezmejnost je ukrotil, ukalupil jo je v odraslost in jo privezal na vrvico, da je ne bi v nepravem odneslo pod nebo...
Kako brezmejna je njena domišljija...
Sedaj v Zajčkovi hišici dobiva krila in na polno leta naokrog, in šele zdaj vidim, kako težko jo je včasih razumeti. Ne da se je ubesediti, ne da se je narisati, da pa se jo čutiti in na trenutke celo otipati. Me nasmeji do srca in priznam, pred nekaj leti me je celo spravljala v skrbi.
Naj traja ta njena brezmejnost... Naj traja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala, ker ste se ustavili pri meni, vaš komentar polepša dan.